Bolgarija prosila EU za pomoč v boju proti tujemu vmešavanju v volitve

Bolgarija je Evropsko unijo zaprosila za pomoč pri soočanju z domnevnim ruskim vmešavanjem pred volitvami, ki bodo konec tega meseca, poroča Politico.

Vlada v Sofiji opozarja na povečano tveganje usklajenih dezinformacijskih kampanj in tujega vpliva, ki bi lahko ogrozila integriteto volilnega procesa. Zato je v redkem koraku za državo članico EU prejšnji teden zaprosila za pomoč pri odkrivanju in preprečevanju tujega vmešavanja in manipulacij javnega mnenja na družbenih omrežjih in propagandnih spletnih straneh.

Prošnja je del širših prizadevanj vlade za boj proti tujemu vmešavanju. Zunanje ministrstvo je prejšnji teden ustanovilo začasno enoto za usklajevanje odziva na tuje vplive ter za svetovalca imenovalo preiskovalnega novinarja Christa Grozeva, znanega po delu pri skupini Bellingcat, navaja Politico.

Bolgarija se pripravlja na morebitno vmešavanje pred parlamentarnimi volitvami 19. aprila, ki bodo že osme v zadnjih petih letih. Po anketah vodi levosredinski nekdanji predsednik Rumen Radev, njegov glavni tekmec pa je desnosredinski voditelj Bojko Borisov.

Nedavno poročilo Bolgarskega centra za preučevanje demokracije opozarja, da ima država eno najbolj permisivnih informacijskih okolij za nedemokratične zlonamerne manipulacije v EU in enega najmanj pripravljenih institucionalnih odzivov, ter izpostavilo aktivne mreže ruskega vpliva, ki skušajo sejati razdor, piše omenjeni časnik.

Sofija je zaprosila tudi za pomoč Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS), ki usklajuje delo evropskih varnostnih služb pri odkrivanju in analiziranju kampanj tujih akterjev za manipulacijo javnega mnenja, s tem pa sprožila mehanizem, ki se najpogosteje uporablja za zaščito sosednjih držav, kot je Moldavija, pred vmešavanjem Moskve.

Bolgarija je prav tako zaprosila, da EU aktivira postopek hitrega odziva v okviru akta o digitalnih storitvah (DSA), kar bi omogočilo sodelovanje z velikimi platformami, kot so Meta, Google in TikTok, za sprotno zaznavanje in zaustavljanje dezinformacijskih kampanj. Evropska komisija je potrdila, da je ta postopek že začela.

Kot je za Politico opozoril analitik Georgi Angelov, bolgarska zakonodaja strogo ureja politično kampanjo, vendar le v tradicionalnih medijih, medtem ko se je velik del dezinformacij preselil na splet.

EEAS je sporočila, da je pripravljena pomagati v boju proti dezinformacijam, tudi prek sistema hitrega obveščanja, ki omogoča izmenjavo informacij v realnem času. Ob tem pa poudarja, da organizacija volitev ostaja v pristojnosti držav članic.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Kako se v zakulisju sestavlja vlado